La Festa della Lavanda a Venzone

Težko bi povedal zakaj, a mestece, nedaleč od Gemone, nama je priraslo k srcu. Večkrat ko ga obiščeva, več nama pomeni. Skorajda pozabil sem že, kako sva prišla do njega. Z motorjem sva se večkrat zapeljala mimo in se spraševala kaj se skriva za obzidjem, izza katerega kuka le cerkveni zvonik. Enkrat sva imela malo več časa in sva se ustavila. Sedaj se ne zgodi več, da bi zapeljala mimo. Vsaj kratek sprehod po slikovitih uličicah si vedno privoščiva in duša nama je hvaležna.

Mestece je tako majhno, da bi mu lažje rekli vasica. Stari del je obdan z obrambnim zidom za katerim je le na nekaj kratkih uličic, ki jih prehodiš v nekaj minutah. Ali pa v njih uživaš ure in ure… Tako kot sva minuli konec tedna midva.

Že pred meseci sva prebrala plakat in si na koledarju označila datum.  Trgovina s sivko, ki daje mestu močan pečat in prepoznavnost, je priredila Festo della Lavanda. Nič posebnega, pa vendar nekaj, kar moraš doživeti. 

Mesto so odeli v vijolične barve. Tlakovane uličice so dobile vonj po sivki. Prekrili so jih s preprogami, okrasili hiše, trg, vodnjak.

Na stojnicah so prodajali izdelke iz opojno dišeče rastline, v pekarnah posebne slaščice, v gostilnah jedi… Vse, prav vse, je bilo v znamenju sivke. 

Domačini so prodajali, turisti smo kupovali. Vsi skupaj pa neznansko uživali. Neko posebno vzdušje se je naselilo v nas. Je za to krivo ljubko mestece, drugačna mentaliteta ljudi ali nekaj drugega?

Za orkester, ki je preigraval znane zimzelenčke, od osmih do enajstih ni bilo počitka. Ljudje smo hoteli še in še. Domačini in turisti smo se pomešali. Staro in mlado je poplesavalo po trgu okoli vodnjaka. Muzikanti pa so igrali in igrali, dokler se trobentač ni povzpel na vrh stopnic pred mestno hišo in zaigral »Il Silenzio«. 

Prodajalke so pokrile stojnice, natakarice pospravile mize in stole. Ulice so se spraznile. Venzone je potonil v tišino. 

V nedeljo zjutraj, še preden so se zbrale prodajalke na stojnicah, sva zapeljala s parkirišča pred šolo (46.335525, 13,140973) in po se dobrih desetih minutah že sprehajala po ulicah Gemone. V zgodnjem nedeljskem dopoldnevu se nama je predstavila v drugačni podobi, kot sva jo imela v spominu s prednovoletnega potepanja, ko je deževalo. Z brezplačnega PZA-ja (46.276014,13.137437) je do starega dela mesta le minuta ali dve vzpona po strmi ulici.

Krištof naju spremlja tudi na sprehodih

Kot vedno, čeprav upava da bo enkrat drugače, se je nedelja pričela umikati ponedeljku. Do doma ni bilo daleč. Dan pa prelep, da bi ga ne izkoristila za kratko poležavanje v senci ob jezeru Cavazzo (46.340869,13.069907).

Teden sva zaključila drugače kot nekaj prejšnjih. Uživaško, mirno in brez telesnih aktivnosti. Uuuu, kako to paše! To bova morala še kdaj ponoviti ;-)

V koledarju sva že obkrožila 26. in 27. oktober. Takrat bo v Venzonu Festa della zucca. Če bi lansko leto malce prej spoznala Icka & family in če bi se ne ustrašila dežja, bi bila že bogatejša za prijetno doživetje. Pa nič zato, novo je že pred nama!