ponedeljek, 22. september 2014

Zopet na Koroško



Dočakala sva! Skupen prost vikend, kolikor toliko vzpodbudno vremensko napoved… Ostalo je le še vprašanje - Kam? Petek zvečer sva imela že rezerviran za Križanke, kamor sva šla pogledat kakšno bo letos Cvetje v jeseni. Po videnem sodeč bo lepo!

Za soboto in delček nedelje sva dobila mamljivo ponudbo za iskanje sonca. A se nama ni ljubilo voziti tako daleč. Lenobi leni sva postala!


Nekaj časa sva se že menila, da bova morala malo v Ikejo pokukat, mimo Celovca se vedno le peljeva… Zakaj pa si ga nebi enkrat v miru ogledala? Preostanek časa pa bi lahko vandrala po Koroški ali Furlaniji. Kjer bo pač boljše vreme.

V sobotnem, dokaj ranem jutru je Krištof že vlekel proti Ljubelju. Na senčni strani Alp sva najprej pregnala pajke iz rezervoarja, ki so napletli že nekaj mrež, čez nekaj minut pa že hodila po označenih hodnikih med natrpanimi policami. V trgovini se kaj dosti nisva mudila. Je bil prelep dan, da bi ga zapravila.

Čisto v centru Celovca nama ni uspelo parkirati. Nekajminutni sprehod do starega dela mesta pa nama ni škodil. Sprehod po peš coni, z enega trga na drugega, posedanje na udobnih stolih na glavnem trgu… Ja, prijetno je bilo!








Mahnila sva jo proti Italiji, a že po nekaj minutah so naju črni oblaki nad Karavankami odvrnili od namere. Sva raje ostala na toplem soncu, pa čeprav spet ob jezeru Resnig. Raziskovanje sva pustila za drugič. Ob jezeru ni bilo gneče, prej nasprotno. Hladno poletje in deževje je naredilo svoje. Kopalcev ni bilo. Domačina sta si omislila drugačno razvedrilo.



 Sonce je zašlo, hitro je postalo hladno, redki sprehajalci so se odpeljali domov. Ob jezeru sva ostala sama.


Tako mirna noč je bila, da so naju bolela ušesa. Le škrabljanje dežja po strehi naju je prebudilo sredi noči

Jutro je bilo megleno in neprijazno. A sonce je kmalu pričelo poditi megle stran. Po Dravski dolini sva se zapeljala do Beljaka, nato pa naprej proti Trbižu in še pred njim nazaj proti domu. Lep dan se je naredil. Preden sva spet zapeljala na svojo zemljo sva pomalicala na prijetno urejenem PZA-ju, z razgledom, kakršnega si ga lahko le želiš...










7 komentarjev:

  1. Vidim, da navsezadnje tudi v tem koncu ni bilo tako slabo vreme, kot so ga napovedovali. ;)
    Je tisti PZA polno funkcionalen, ali še vedno ne vedo ali bi ga odprli ali ne?

    OdgovoriIzbriši
  2. Vreme je bilo bolše kot napovedano.
    S PZA-jem je tako: odprt je, izpust in sveža voda je, lokacija krasna (ampak saj to veš), zapornice so zaenkrat še dvignjene... Koliko časa bo brezplačen ne vem? Glede na izkušnje pa predvidevam, da tudi kasneje cena ne bo oderuška.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ha haaaa. Sedaj pa vidiš kaj se to pravi kampirat pri odprtih vratih knede?
    Tistle štelplac se mi zdi da ima konkurenco pri fužinskih če se ne motim.
    Dej zbobnaj še Štroke na kup, jaz bom pa lektorico&co pa gremo nekam ha?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. En moj prjatu je enkrat izjavil: "Sedem za mizo, odprem vrata in sem na lastni terasi..." :-)
      Ne vem če sem te čisto dobesedno citiral, samo nekaj v tem smislu je bilo. Vsakič ko odprem vrata se spomnim tega!
      Štelplac je točno tist, ki si ga imel v mislih.
      Do konca meseca imava družinske obveznosti in potepanja odpadejo. Oktobra pa sva midva takoj za!!!

      Izbriši