Furlanija

Pred nama je bil dolgo pričakovani prost vikend. Kam? - znano vprašanje, a ne tako znano kot odgovor. "Na toplo," da pozabiva na prvi jesenski mraz! 

V petek proti večeru (prej ni šlo) sva se izognila avtocestam in cestninam in preko Trbiža v trdi temi prišla do Gemone. Lakota je zmagala, preden sva prišla do cilja. 

V Udine sva se pripeljala preveč utrujena, da bi se sprehodila po mestu. Le hiter krog, za občutek kakšno je mesto ponoči. Potem pa proti mestni bolnišnici na PZA. Parkirišče, ki je najboljše čase že preživelo je bilo precej prazno. Le nekaj nabiralcev žlahtnih kovin, ki so se očitno prekvalificirali, nama je delalo družbo. 

Noč je bila mirna, jutro pa hladno. A sonce, ki se je prebilo skozi meglo, naju je kmalu ogrelo. Čez dan je bilo prav prijetno toplo. Premaknila sva se na trg 1.maja - odlično izhodišče za potepanje po mestu. Železnega parkmojstra sva napolnila z dvemi evri in v zameno dobila listek, ki je dovoljeval parkirnino do popoldneva. 

Zajtrk v Krištofu, kavica v mestu... To je bil šele začetek, potem pa gor in dol, brez hitenja in z veliko uživanja.

Pozno popoldne sva preživela v nakupovalnem centru blizu Palmanove. Nič ne pomaga, zalogo v domači shrambi je občasno potrebno popolniti.

Pozna, bolje rečeno prepozna, večerja pred Villo Manini, nato pa podoživjanje preživetega dneva in nekaj prebranih strani v knjigi. Kaj več nisem uspel. Prebudil sem se  s knjigo na nosu. "Bom nadaljeval kdaj drugič."

Po jutranjem sprehodu po posestvu vile sva nadaljevala s potepanjem. 

V Spilimbergu sva naletela na semanji dan. Takšne in drugačne stojnice v ozkih ulicah mesta, ki je sicer znano predvsem po izdelavi mozaikov. 

Še eno prijetno lenobno dopoldne.

Vsega lepega je enkrat konec. Kolikokrat sva to že ugotovila? Treba je bilo proti domu! A brez Venzona ni šlo. Ob cesti tik pred mestom naju je pričakal kup avtomobilov in ljudi, ki so drli v notranjost. "Le kaj se dogaja," sva ugotavljala. Kolikor vem je Festa della Zucca tudi letos odpovedana???

Ni bila tradicionalna festa, nekakšni srednjeveški dnevi pa.

  

Iz srednjega veka sva se vrnila v realnost, čez kakšno uro pa domov. 

Lepi spomini pa so ostali...