torek, 30. avgust 2016

Ljubljana je lepa, Loška dolina tudi...

Pomagajte mi! Ne morem se odločiti! Je lepša Ljubljana ali Loška dolina?

Sprehod po Ljubljani sva začela v petek popoldan, kot se za vikend spodobi...














... a še pred nočjo sva pobegnila iz nje. Lepa je, toda doživeti jutro nekje, kjer te namesto mestnega vrveža prebudi ptičje petje, je še lepše.

Dobršen del sobote sva, več kot sva sprva načrtovala,  preživela na pohodu iz Velikih Lašč do Grmade. Kamni vrh sva z lahkoto našla, naprej proti Grmadi pa sva malce "raziskovala" in podaljšala sprehod za kakšno urico. Tako sva, namesto v zgodnjem, v poznem popoldnevu zapeljala preko Bloške planote v Loško dolino. Lepa je! Ja, res je. Pa je lepša kot Ljubljana? Hmm, odvisno s kakšnimi očmi gledaš. 

Jutro je bilo prav Ljubljansko. Gosta megla, da nisva videla niti tega, če se je na bližnjem nogometnem igrišču že pričela nedeljska tekma? 

Še preden sva obupala in pobegnila drugam, je sonce pregnalo meglo...










... midva pa sva jo mahnila od vasice do vasice in uživala v dopoldanskem sprehodu.

Rada ali ne, morala sva se vrniti. Vikend se je iztekal. A toliko časa nama je še ostalo, da sva se sprehodila po Ljubljanskih ulicah.

Sonce je zašlo, noč je pričela premagovati dan... 












... in spet se je pojavilo vprašanje: Kje je lepše?

Za nekoga, ki se je (tako kot Vlasta)  srečal s tatovi, ali nekoga, ki se je (tako kot jaz) cel ponedeljek po polžje premikal in izgubljal živce po ulicah Ljubljane ( Dunajska in še nekaj deset ulic je bilo zaprtih), je odgovor bržkone znan. Ali pač ne?

 

torek, 02. avgust 2016

Od Vintgarja do Burgenlanda

Navadila sva se že, da letos le redko kdaj stvari tečejo tako, kot sva si zamislila in želela. Je že tako! Začetek drugega dela dopusta so nama za nekaj dni premaknile družinske obveznosti, smer je spremenilo vreme... 

Že velikokrat sva tik pred odhodom vse skupaj postavila na glavo. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Pomembno je, da si znaš življenje narediti lepo, četudi se marsikaj zaroti proti tebi. Konec koncev je vse, kar naju teži, za marsikoga le neznatna težava. Čemu bi potem midva delala dramo?

Vikend sva preživela v prijetni družbi. Dva popotovanja sta bila za nami, tem za klepet pa poleg tega več kot dovolj. Nismo samo klepetali. Sobotno dopoldne je bila Vlasta varuška malega Jaka, mi pa smo skočili do Vintgarja.







O madonca, toliko lepega okoli naju, pa tega ne vidiva. Še dobro, da včasih dobiva obiske in počneva stvari, ki jih drugače ne. In po dolgih letih ugotoviva, da je kopanje v jezeru prav prijetno...

Vikend je prehitro minil. Kot vedno. A pred nama je bil še teden dopusta. Jupiiiii! Krištofa sva napolnila z vsem, kar sva potrebovala. Namesto nahrbtnika in gojzarjev, ki sva jih nameravala prezračiti v Dolomitih sva nanj obesila kolesi in gasa proti Avstriji. Aha, zakaj ne v Dolomite, kot sva najprej želela. Zaradi vremenarjev, ki so (nič krivi) napovedali slabo vreme in naju usmerili proti jezeru Neusiedler. 

Po dolgih letih sva dopust preživela v kampu. Najprej sva zelo razumno ceno (slabih 20 €/dan) nameravala zmanjšati še za strošek električnega priključka, ker pa je bilo le-to povezano z odpovedjo "debeli senci", sva si premislila. Prijeten hlad je vreden več kot 2 €.


Takoj so naju pozdravile takunice. To so ene takšne drobcene žverce. Strašansko hitre in nemirne, zvedave in ne vem kakšne še. 



Najbolj so podobne svizcem, le da so veveričje velikosti. Pridno pozobajo vse, kar jim ljudje ponudijo, če pa slučajno pozabijo na njih, znaju tudi prosjačiti...


Po čem si bova še zapomnila ta dopust? 
Morda po jezeru in jezerčkih okoli njega, ki so sicer strašansko muljasta in neprijetna za kopanje, pa kljub temu primerna za osvežitev...


... morda po več kot 1.000 km urejenih kolesarskih poteh...





... morda po drugih možnostih, ki jih jezera ponujajo...



... ravnini, kjer se vse končuje v neskončnosti...



... vinogradih, sončničnih poljih, kopicah trstike...





... po drugih podobah, ki so naju spremljale...







... po mirnih nočeh v kampu...



 ... zagotovo pa po žarečem nebu!



Ob povratku  domov naju je pričakala mavrica. Morda pa napoveduje boljše čase. Kdo ve?