torek, 27. januar 2015

Na glavo obrnjen vikend

Najini vikendi že dolgo niso več takšni, kot sva jih bila vajena. Sploh prosti so vse preveč redki...

A midva se ne dava! Zvrhana košara prilagajanja - pa gre. Petek zamenja soboto, sobota nedeljo, nedeljsko dopoldne, pred nočnim "šihtom" izkoristiva do zanje minute... 

Kam? Nekam na toplo! Pa ne predaleč, najbolje kar na Slovensko obalo. 

A včasih, tako kot tokrat, niti to ne pomaga. Tik pred odhodom se je prosta sobota spremenila v delovno in vikend je bil razbit na vsega en prost dan in obrnjen na glavo. Grrrrrr. 

Optimizem me je zapustil. Vlasta pa je prevzela vajeti v roke: "Greva! Pa če tudi le za dan." Staknila sva glavi, preračunavala in kombinirala in na koncu vse skupaj speljala v pravo smer.   

Obalo sva zamenjala s severno Primorsko. V Gorici Vlasta ni bila od takrat, ko smo kavbojke kupovali v Italiji. Jaz pa praktično še nikoli, če izpustim vožnjo skozi in ob njej.

Od opevanega mesteca sva pričakovala več. Morda preveč. Kdo ve, je bilo krivo zaspano pozno januarsko vzdušje, ali pa Gorica ni več to kar je bila. Morda bova odgovor našla kdaj drugič.  









V soboto sva se morala vrniti v Ljubljano. Točno opoldan sem bil že v službi. Le za nekaj ur, pa vendarle toliko, da se nisem mogel pridružiti Vlasti med pohajkovanjem po stari Ljubljani. No, vsaj ona je uživala!

Po hribih lani nisva kaj dosti vandrala, Obljubila sva si, da bova letos bolj pridna in za začetek sva začela v (za naju) novih krajih. 

Zapeljala sva proti Polhovem Gradcu in Krištofa pustila na parkirišču v Dvoru. Megla nama je skrila vrh Grmade in skorajda prepričana sva že bila, da se je v teh dneh vse zarotilo proti nama. 

A se ni! Megla nama je res skrila pogled na hribe in kasneje iz njih doline pod njimi. Zato pa naju je narava v svoji igri nagradila s čudovitimi podobami.  

Hvaležna sva zanje!











Bržkone je bil začetek delovnega tedna prav zaradi njih lažji...