sreda, 06. maj 2020

Kraški rob


Krištofu že nekaj časa nisva pretegnila nog, pardon koles. Pravzaprav ga niti nisva dobro preizkusila. Povsem sva se že sprijaznila s tem, da bova dopust in prvomajske praznike preživela doma. Potem pa v odmevih dobra novica - spet gremo lahko čez občinske meje. Da bi po deseti uri zvečer pripravila Krištofa nama ni dišalo. Verjetno tudi sosedom, ki so že spali ne bi. Četrtkovo jutro je bilo za to veliko bolj primerno.


Nagradno vprašanje - kam? Hmmm, Kraški rob se je zdel kot naročen.


Zakaj? Zato, ker so nam priporočili, da izbiramo mirne, ne-turistične kraje, kjer ne bomo obremenjevalai lokalcev, kjer ne bo gneče... Predvsem pa zato, ker je tam lepo, ker se tam lahko naužiješ pomladnih vonjav in uživaš ob prebujanju narave.






Zjutraj pa pot pod noge.


Nočne plohe so poskrbele za slikovite luže.


Izgubiti se je težko, le pot si moraš izbrati.



Midva sva izbrala tisto, ki vodi do Socerba in razgleda preko zadnih gričev Slovenije in Trsta do Jadrana.


V sosednji Italiji je bilo še vedno strašljivo mirno.


Po kraškem robu sva se vrnila nazaj.



Ob poti sva naletela na takšne in drugačne sledove narave...



... in civilizacije. Ugotavljala sva: se je mudilo, so bile v napoto, je bilo zgolj prevroče? Kdo ve? No, vsaj ena že!


Večer je prinesel težke oblake, noč pa močan naliv.


Zjutraj sva se prebudila v družbi znanih in manj znanih somišljenikov.


Kako že gre tisti rek? Bilo je prelepo, da bi trajalo. Pravičniki, na las podobni tistim, ki jih je v svoji kolumni lepo opisal Miha Mazzini, so poskrbeli, da so nas obiskali policisti. Tretji dan po odpravi uredbe o omejitvi prehajanja občinskih mej, smo bojda kršili ravno to uredbo???

Prijazno so nas napotili na PZA v Izolo. To, da je bilo tam že več kot sto avtodomov, da so bile obalne sprehajalne poti preplavljene s svobode željnimi množicami, ni motilo nikogar. Da smo le plačali parkirnino!


Kaj si o vsem tem mislim niti ni važno. Vsak ima pravico do svojega mišljenja! Ampak ne morem, da ne bi. Ko sem že mislil, da nas bo ta kriza zbližala, so me spet prepričali, da smo drug drugemu volk ali kakšna druga divja zver. Če se jaz nimam dobro, se tudi ti ne boš imel. Mar ne? Pravičnik(i), ki je poskrbel za neljubo budnico (prestavljeno iz 1. na 2. maj) bržkone ne bo prebiral teh vrstic.Pa naj mu  (jim) kljub temu sporočim: "Midva sva se imela prav lepo in uživala sva!"