torek, 27. december 2016

Radovljica in Bled ali Bled in Radovljica

Tokrat sva se sprehodila po domačih krajih... Lepo ni le v nekoč daljni Ljubljani ali še bolj nedosegljlivem Trstu in Udinah. Lepo je tudi doma! 

Ampak kje je človek doma? Tam kjer je preživel otroštvo ali tam kjer živi? Mislim da predvsem tam, kjer se dobro počuti. In midva se dobro počutiva v Radovljici in na Bledu (pa skorajda povsod kamor naju pot zanese...)




 











Srečno in naj bo leto 2017 lepše od tega, ki se poslavlja!


 

sreda, 21. december 2016

Ljubljana - Trst - Udine


Prava eksplozija občutkov in doživetij je za nama. Toliko lepega v tako strnjeni obliki že dolgo nisva doživela...

Vikend sva krepko raztegnila v obe smeri. Začela sva v filharmoniji, s koncertom "modrega orkestra". Do danes sem že večkrat rekel, da biti policaj ni več lahko in lepo. Po četrtkovem doživetju sem spremenil mišljenje. Vsaj malo. Imeti privilegij in doživeti tak koncert je nekaj, zaradi česar je mnogokrat vredno stisniti zobe.

Petek, dan za.... Ne, ne! Za Ljubljano je vsekakor bolje. Ljubljana je eno lepo mesto, je pogruntal že marsikdo. Ko pa je praznično okrašena, ji ni para...








Večerni sprehod, sva še pred okušanjem dobrot iz stojnic morala prekiniti. Pa nič zato, sva se imela še lepše. Doživela sva še eno vrhunsko predstavo - muzikel Mamma mia. Hvala Vlasta, ker si imela rojstni dan, da sem ti lahko za darilo kupil karte in užival. Morda še bolj kot ti...

Vikend se še niti začel ni dobro, za nama pa je bilo že toliko doživetij. V takšnem tempu je bilo težko nadaljevati.

Tik pred iztekom dneva sva pred mrazom pobegnila na topleje, na nekdaj našo obalo, v Trst. Že v železnih časih je veljalo, da se nakupuje v njem. Malce sva tudi midva. Bolj pa sva se mu posvetila, ko se je na ulice spustila noč...





Za nočjo pa je prišel nov dan...


Lenobno sva se zapeljala ob obali, mimo Palmanove, do Udin. Nedelja nama je kar nekako zbežala in ko sva parkirala na trgu 1. maja, se je sonce že poslavljalo...


Še enkrat več naju je na praznično okrašenih ulicah in trgih mesta ujela noč.












V veliko veselje družine, ki je iskala parkirni prostor, sva zapustila Udine. Pred množico ljudi sva se umaknila v mirno Gemono, kjer se je ravno končal nedeljski sejem,


...  v cerkvi na koncu mesta... 


... pa pričela maša.


Ulice vsakega mesta vodijo na vse strani sveta. Ta naju je popeljala proti domu. 


 A šele zjutraj, ko sva se naspala ;-)

ponedeljek, 12. december 2016

Goriška in Kras



Naj bo tokrat brez uvoda in nakladanja! Tako kot sva šla na pot: nekam na toplo, izkoristit proste dni. 
Sredi tedna sva jo mahnila proti jugu in malce skrenila v kraje kjer sonce zahaja. 


Parkirala sva le streljaj čez mejo, se sprehodila skozi vetroven predor...


... in že uživala v novoletno okrašeni Gorici.


Prijetno hladno jutro. Najin cilj pa Sabotin - gora, ki že stoletja deli in povezuje ljudi, ki živijo pod njo.



Iz Solkana sva se vzpela po južni poti.



 Soča in Nova Gorica sta bili kmalu daleč pod nama.



 Okoli naju pa čudovite stvaritve narave. Največje umetnice, pa kljub temu naše gospodarice, ki ji ne zmoremo in znamo priznati premoči.





Spreminjamo jo, gradimo poti, prebivališča, zabavišča. Sebi in svojim junakom postavljamo spomenike in svetišča.

A pravi zmagovalec je znan. Kar se še danes zdi neuničljivo in večno, je čez leta le še kup ruševin.





Če smo že ravno pri naravi, razgledih, spomenikih... Pomnik braniteljem slovenske zemlje stoji na drugi stani doline, kjer se že prične Kras. Seveda sva šla tudi tja. Uživat v vse našteto. 

Sonce je zašlo... 


... spokojna noč se je spustila nad obe Gorici. Ni ji bilo mar za mejo, ki so jo postavili ljudje.


Med jutranjimi meglicami sva križarila po Krasu. Lepo počasi. Nikamor se nama ni mudilo! Ne še. Poskrbela sva, da sva del Krasa (produkt rdeče zemlje, trte, sonca in pridnih rok) odpeljala s sabo domov. 

Prijetno toplo sonce se je pomaknilo preko najvišje točke, midva pa sva se pred kosilom še sprehodila od Lipice do Vilenice.


Za kaj več nama je zmanjkalo časa. Pred Vlasto je bil kup dela doma, pred mano pa nočna...

Saj bova kmalu spet ujela kak prost dan!