Norveška - na poti k trolom in vikingom

Kdaj in kako sva se odločila za Norveško, daljno deželo na severu? Kdo bi vedel, če še midva ne. Kadar je pogovor nanesel na Norveško, so nama jo vsi priporočili, nihče odsvetoval. Morda prav zato!

O Nordkappu sva že govorila, ko sva še potovala z motorjem. A ideja se mi je zdela preveč »mazohistična«, da bi jo uresničila. Predolga pot naju je tudi tokrat odvrnila. Zgolj pobiranje titule o osvojeni najsevernejši točki Evrope se nama ni zdel zadosten razlog. Tako sva na polovici poti do doma do nje, tik pred Trondheimom, obrnila in ob prelepih fjordih, zapeljala nazaj proti domu. Morda sva zaradi tega zamudila kaj lepega? Zagotovo! A nikoli ne moreš imeti vsega.

Kako jo vidiva sedaj? Zagotovo kot del sveta, kamor se bova še vrnila, čeprav je neznansko daleč. In prav zaradi tega bo morala počakati na daljši dopust, najprimernejša pa bo penzija. 

Najlažje jo bom opisal, kot enooki popotnik. 

Norveška se mi vtisnila v spomin kot dežela, kjer poleti vlada neskončen dan, ki ga noč premaga le na kratko, kot deželo nagajivih trolov...

 

... vikingov, spomenikov in bajk povezanih z njimi,

 

... preteklosti, ki jo s sedanjostjo povezuje tradicija,

... starih pokopališč,

... čudovitih fjordov,

... ob katerih bi življenje brez trajektov obstalo,

... kjer se v kristalno čistem modrem morju gnetejo ladje,

... nad njim pa se pnejo strme stene.

Norveška je tudi dežela mogočnih gora, 

 

... ledenikov,

... mogočnih slapov,

... ki najdejo pot preko skala,
 

... včasih pa nagajivo skrijejo pisane hiške po njimi.

To je dežela tradicionalno rdečih hišk, lop in čolnaren,

... katerih strehe so velikokrat prekrite s travo.

To je tudi dežela cerkva. Starih, modernih. Takšnih in drugačnih.

Ob njih so ponavadi stisnjena travnata pokopališča z grobovi na katerih so redko šopki rož, nikjer pa sveč.

Mesta so večinoma razpotegnjena ob morju,

... ob živopisanih hišah...

... in na glavnih trgih, vse vrvi od življenja.

V bolj odmaknjenih, ozkih uličicah,

...  pa vsak ustvarja po svoje,

Med tem križarke iz fjordov priplujejo naravnost v mesta...

in kradejo sonce hišam.

Vse je neskončno. Dežela, gore, gozdovi, tudi ceste...

... včasih so umetelno speljane med otočki,

... drugič zavite in vklesane v gore,

... še večkrat pa skozi njih speljane v predorih, sredi katerih včasih preseneti krožišče.

Povsod pa so ob njih prijetno urejena počivališča, s katerih vas nihče ne preganja, tudi če kampirate,

... ali pa zgolj prebirate knjigo in uživate na sončku.

Norveška je tudi dežela športnikov, predvsem zimskih.

Tako sva midva videla Norveško. Če vas zanima kako sva potovala in kaj vse sva doživela, pa kliknite  TUKAJ  in izvedeli boste.

Lep pozdrav od enookega opazovalca!