sreda, 18. september 2019

Madžarska

Vedno rečem, da sem rojen pod nesrečno zvezdo, ker se nisem rodil vsaj 50 km bolj severno. Po zadnjem dopustu sem srečen, da nisem na svet prijokal 300 km bolj vzhodno...

Madžarska je lepa, čeprav za prisežene pripadnike alpskih pokrajin bržkone preveč ravna. A to "pomankljivost" nadoknadi s čem drugim. Težko bi jo primerjal s katerokoli zahodno deželo, pa tudi ne bi bilo pošteno. Zgodovina je v teh krajih pustila drugačne sledi. Načeloma v vsakem malo večjem mestu lahko najdeš kaj lepega in zanimivega. Če nič drugega ostro ločnico med starim mestnim jedrom in obrobjem zgrajenimi v dobi socializma. Vasi - to pa je poglavje zase. V marsikateri dobiš občutek, da se je čas ustavil že pred nekaj desetletji.

Ceste? Ob vožnji po Madžarskih avtocestah se mi je na obraz prikradel nasmeh. Malo prometa, solidno urejene... A nasmeh je zbledel, kmalu ko sem zapeljal po izvozu iz njih. Če me navigacija ne bi prepričevala da vozim po cesti, bi bil nemalokrat prepričan, da sem zašel na koruzno polje. Ob dežju pa sem bil itak prepričan, da vozim po Donavi. Omejitve marsikje ne bi bile potrebne. Recimo na cesti proti Pannonhalmi, pa ni šlo za neko lokalno povezavo, je bila misija nemogoče voziti hitreje kot 50. Razen če bi rentala avtodom, imela dober želodec in nič težav s kostmi in sklepi.

Turizem? Možnosti imajo ogromne, pa bi upal trditi, da slabo izkoriščene. A glede na probleme, ki jih imamo sedaj mi in ostala Evropa (težko je najti miren kotiček), to morda sploh ni slabo. Kampi so bolj kot ne komajda vredni tega imena. Zato sva se jim načeloma izogibala. Le v Budimpešti sva zapeljala v tako opevan kamp Niche. 

"Le zakaj ga vsi tako hvalijo," sva se spraševala že po manj kot eni uri. 

Lastnica je res prijazna in obvlada kar nekaj jezikov, do centra je solidna povezava z avtobusom. To pa je tudi vse. Kamp pa bolj kot ne ena žalost. Prej bi se mu lahko reklo PZA. WC in kopalnica sta bila počiščena, samo ne vem kdaj. Za ceno slabih 30€ sva pričakovala kaj več...

Ne glede na vse je Madžarska vredna obiska. Vsekakor! A da bi se večkrat vračal, pač ne kaže. 

Ja seveda, kakšna objava bi pa bila, če bi ne bilo fotk. Lepo po vrsti...

Začela sva v Keszthelyju...







 ... kjer sva naletela na lajnarski festival.








V Tapolci sva hotela v jamo, a ker nisva rezervirala vstopnic, sva obstala pred njo.


 Tihany - mestece, kjer se tradicija prepleta s sedanjostjo.









Szekesfehervar 







Pannonhalma





Prikupni Györ






Pred dežjem sva se zatekla v katedralo Esztergom.



Višegrad je bil zavit v meglice.








 V Szentendreju sva čakala (popoldansko spanje), da se je nevihta polegla.








V Gödöllu sva poskušala ugotoviti zakaj je bila Sissi nesrečna. Skrivnost ostaja.




Budimpešta. Je komentar potreben?









 



 










Tale znak mi ni najbolj jesen. Moje predstave o angelih in hudiču so bile drugačne?

Malce proti jugu v Pecs







V Keszthelyu sva zašpilila Madžarsko klobaso in pred odhodom domov malce počila.



4 komentarji:

  1. Sem mislil, da sem samo jaz čuden, ko sem ob zadnjem obisku teh koncev rekel, da jih imam dovolj za kar nekaj časa. ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ma ja, mešani občutki ... saj je lepo, ampak ...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Točno tako! Predvsem imaš občutek, da se turizma šele učijo. Imaš kaj videt, pa težko najdeš. Če že najdeš težko kaj izveš. Če najdeš in izveš je pa zgodaj zaprto.

      Izbriši