Ob Livenzi

Miljavžentkrat sva že bila v Furlaniji. Pa kljub temu vsakokrat najdeva kaj novega. Če že ne novega pa vsaj neraziskanega! Tokrat sva se zapeljala na njen skrajni zahod, mimo Pordenoneja do Sacila in potem ob Livenzi proti morju. Včasih sva, ampak res na kratko, skočila v sosednjo pokrajino - Veneto. Na prijetno tople jesenske dneve sva morala počakati do konca tedna, čeprav raje ne zasedava prostora tistim, ki so obsojeni na užitkarjenje le med vikendom. 

Sacile je eno od mest, ki sva ga večkrat prevozila (beri obvozila) nikdar pa si ga še nisva ogledala. Napaka! K sreči popravljiva.

Prijetno, tipično italijansko mesto...

... z nešteto obokanimi podhodi...

... in pestrim dogajanjem pod njimi. Nekateri so poskrbeli za druge, nekateri pa zase.

Ja, tudi na noč čarovnic so že pripravljeni.

Načrtovala sva, da bova prespala v Sacilu. PZA je sicer solidno urejen, ampak nekaj nama ni sedlo. Ne veva kaj? A nisva se počutila dobro in sva odpeljala naprej. Parco di Villa Varda se nama je zdel boljša izbira. 

Sicer je v začetku noči na parkirišče zapeljalo nekaj avtomobilov, iz katerih so prekladali manjše torbe ali pa se na hitro presedali in se spet vračali v svoje avte... Ampak to ni najina skrb. Ne več! Noč pa je bila mirna.

Ob narasli Livenzi sva še pred zajtrkom nadaljevala do Potrobuffola.

Težko bi mu rekla mestece. Prej vasica, ki pa je morda prav zaradi svoje majhnosti nadvse prikupna. Morda še bolj kot Sacile? Spet sva naletela na veliko obokanih podhodov.

In pa na izjemno čiste in urejene uličice in vhode na dvorišča. Kot da domačini tekmujejo, kdo bo imel bolj okrašeno in urejeno okolico hiše.

Zapisal sem, da sva nekajkrat na kratko zapustila Furlanijo. Nisem povedal povsem po resnici. Do tu in nazaj grede je bilo res tako. Ampak pobarvane Caorle so bile tako blizu. 

Ne samo malo, kar za dva dneva sva skočila v Veneto. Seveda sva se sprehodila po slikovitih uličicah. Le kako bi se lahko uprla temu užitku?

Ampak v Caorle sva tokrat prišla z namenom, da narediva konkreten sprehod ob obali...

... se ozreva nanje iz drugega zornega kota...

... in nenazadnje enkrat obiščeva tudi bližnjo laguno.

A če nama je bilo všeč? No, to je tako kot bi žabo vprašal, če bo skočila v vodo. 

Počasi sva se zapeljala nazaj proti domu. V nižinah Furlanije je bilo še prijetno toplo. Zato nisva hitela na alpsko ohlajen Bled. Zadnjo noč sva prespala v Gemoni.

Vreme nama je tokrat služilo, sonce naju je prijetno grelo. Res pa je da...