nedelja, 07. junij 2015

Vernberk - bicikl in skok v vodo

Povabila Marije in Andreja sva vedno vesela. Poleg tega da sta zelo prijetna družba, sta prava zakladnica popotniških idej in vedno znata izbrati prijetne lokacije. Tokrat sta naju zvabila v Vernberk, kot ga imenujejo koroški Slovenci. Na druženeje ob prijetnem kopalnem jezercu.

Kot vedno nama je primanjkovalo časa, niti za cel dan ga nisva imela. Kljub temu sva v polovičnem vikendu spoznala kako prav imata, ko nama dopovedujeta, da se da uživati tudi v enem samem dnevu.

Petek zvečer sva po bližnjici skozi Karavanke zapeljala proti Beljaku. Sredi predora me je udarila ta mala kap. Fotoaparat je ostal doma! V mislih sem že bral šokantne naslove v časopisih: "Ponoreli voznik z avtodomom obračal v predoru Karavanke!" Takšne neumnosti si kljub vsemu nisem privoščil. Se bom, enkrat za spremembo, moral zadovoljiti s posneti s telefona. Zakaj pa ne? Tudi to je izziv!

Od doma do Vernberka nisva porabila kaj dosti več kot pol ure. Parkirala sva poleg Marije in Andreja, ki sta medtem že zamesila maso za palačinke. Vsem, ki še niste jedli pripravljenih na žaru, naj zaupam, da tako dobrih še nisem jedel... Dobrote so nam dale zagon za klepet dolgo v noč.


Načrtovali smo kolesarjenje v ranem jutru, ko bi bilo še znosno hladno. No ja, načrtovali.... Kljub vsemu smo še pred hudo vročino, po Dravski kolesarski poti, zavrteli pedala proti Beljaku. Mirno in ležerno, kot se za proste dneve spodobi. Pot nam je prečila labodja družina z nenavadno veliko naraščaja. Ugotavljali smo, da ni bila le družina, bolj je bila podobna labodjem vrtcu.



Ne za kazen, kot to počnejo biatlonci, ampak v raziskovalne namene (beri: iskanje novih lokacij) smo naredili dodaten krog okoli srebrnega jezera in že smo bili v Beljaku. Kratek počitek in nazaj. Jezero vabi. 


Res je vabilo in nas zvabilo. Le Vlasta nas je nejeverno gledala s kopnega. Ni nam verjela, da je voda prijetno topla. Privoščili smo si dobro uro čofotanja. Nato pa je nastopil tisti neprijeten del dneva, ko sva z Vlasto morala nazaj domov. 

Kaj bi dal, da bi lahko ostala vsaj še kakšno uro? Ali še bolje dan, kot sta Marija in Andrej.

2 komentarja:

  1. Majkastično!

    Si me prehitel z objavo :)
    Ja, fajn je bilo.
    Če ti je kaj lažje, naslednji vikend je pa pri nas polovička. :) :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sem prav pohitel, da sem bil enkrat pred tabo ;-)
      Hvala za tolažbo, ampak mi ni lažje, ker vem kako je, če imaš zrezan vikend :-(
      Po drugi strani pa se zavedam, da moram biti hvaležen za vsak tak dan, kot smo ga preživeli. In sem hvaležen :-)

      Izbriši