Navadila sva se že, da letos le redko kdaj stvari tečejo tako, kot sva si zamislila in želela. Je že tako! Začetek drugega dela dopusta so nama za nekaj dni premaknile družinske obveznosti, smer je spremenilo vreme...
Že velikokrat sva tik pred odhodom vse skupaj postavila na glavo. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Pomembno je, da si znaš življenje narediti lepo, četudi se marsikaj zaroti proti tebi. Konec koncev je vse, kar naju teži, za marsikoga le neznatna težava. Čemu bi potem midva delala dramo?
Vikend sva preživela v prijetni družbi. Dva popotovanja sta bila za nami, tem za klepet pa poleg tega več kot dovolj. Nismo samo klepetali. Sobotno dopoldne je bila Vlasta varuška malega Jaka, mi pa smo skočili do Vintgarja.
O madonca, toliko lepega okoli naju, pa tega ne vidiva. Še dobro, da včasih dobiva obiske in počneva stvari, ki jih drugače ne. In po dolgih letih ugotoviva, da je kopanje v jezeru prav prijetno...
Vikend je prehitro minil. Kot vedno. A pred nama je bil še teden dopusta. Jupiiiii! Krištofa sva napolnila z vsem, kar sva potrebovala. Namesto nahrbtnika in gojzarjev, ki sva jih nameravala prezračiti v Dolomitih sva nanj obesila kolesi in gasa proti Avstriji. Aha, zakaj ne v Dolomite, kot sva najprej želela. Zaradi vremenarjev, ki so (nič krivi) napovedali slabo vreme in naju usmerili proti jezeru Neusiedler.
Po dolgih letih sva dopust preživela v kampu. Najprej sva zelo razumno ceno (slabih 20 €/dan) nameravala zmanjšati še za strošek električnega priključka, ker pa je bilo le-to povezano z odpovedjo "debeli senci", sva si premislila. Prijeten hlad je vreden več kot 2 €.
Takoj so naju pozdravile takunice. To so ene takšne drobcene žverce. Strašansko hitre in nemirne, zvedave in ne vem kakšne še.
Najbolj so podobne svizcem, le da so veveričje velikosti. Pridno pozobajo vse, kar jim ljudje ponudijo, če pa slučajno pozabijo na njih, znaju tudi prosjačiti...
Po čem si bova še zapomnila ta dopust?
Morda po jezeru in jezerčkih okoli njega, ki so sicer strašansko muljasta in neprijetna za kopanje, pa kljub temu primerna za osvežitev...
... morda po več kot 1.000 km urejenih kolesarskih poteh...
... morda po drugih možnostih, ki jih jezera ponujajo...
... ravnini, kjer se vse končuje v neskončnosti...
... vinogradih, sončničnih poljih, kopicah trstike...
... po drugih podobah, ki so naju spremljale...
... po mirnih nočeh v kampu...
... zagotovo pa po žarečem nebu!
Ob povratku domov naju je pričakala mavrica. Morda pa napoveduje boljše čase. Kdo ve?
Je že kar nekaj časa od kar smo se mi tam s kolesi prevažali, pa vidim, da so od takrat podvojili dolžine kolesarskih stez. :)
OdgovoriIzbrišiJa zgleda da kar vsako leto mal dodajo ;-) Skratka znajo se tržit:
IzbrišiRobi, že res, da imaš vrhunski fotoaparat, ampak prave motive in njim pripadajoče prave komentarje lahko izbere zgolj pravi mojster. Super!!!!
OdgovoriIzbrišiZdej pa sem ostal brez teksta ;-)
IzbrišiOb takem komentarju kaj več kot HVALA trenutno nisem sposoben napisati.
Metličarja sta postala mitraljezca, sekata širom po evropi. Žal sem jaz letos bolj "snajper" hehe.
OdgovoriIzbrišiZakaj žal :-O saj se ve: snajperist skrbno in premišljeno izbira svoje cilje ;-)
Izbriši