četrtek, 07. november 2013

London



Kadar koli sem zaslišal ali prebral: »London,« sem najprej pomislil na dvonadstropni avtobus, Big Ben, rdečo telefonsko govorilnico, starinski taxi, London Eye. 







Takoj zatem so se mi prikradle podobe Anglije, kraljeve družine, okorele tradicionalnosti, pubov, Sherlocka … Sedaj, slab teden po povratku, me nanj spominja mnogo več in nanj gledam drugače. Mar ni ravno to eno od bistev popotovanj?

"Ejga nič ne vidim. A mi hoče prosim nekdo to kapo snet."


Tisoče Sherlockov sestavlja Sherlocka

Dolgo sem se upiral organiziranim izletom. Nekako mi ne odgovarja, da te, skupaj s tropom neznancev, nekdo vlači od točke do točke, oddeklamira svoj tekst in gremo naprej. A z leti sem spoznal, da je včasih potrebno skleniti kakšen kompromis in velika mesta spoznavati ravno tako.

Izlet bi lahko pripisal abrahamkinim popotovanjem. Prvič zaradi termina, Vlastin rojstni dan je vedno bliže, drugič zaradi tega, ker ga je »sponzorirala« babi Julka, čeprav ne popolnoma namensko. 

Londonska ulica

London nekako ni bil v prvem planu. Čakal je, kot toliko drugega, da bo pravi čas. In očitno so krompirjeve počitnice bile pravi čas. Alpetour je ceno spustil za 100 €. Če prištejemo še tisto malo pripadnosti firmi, ki me je nekdaj hranila, odpade dilema s kom. Izbire nisva obžalovala. Program, nastanitev in organizacija je bila vredna vse pohvale, vodička Mersija pa zelo dobra. Ne upam si zapisati odlična, ker boste rekli, da sem premalo kritičen. Pa nisem! V svoji karieri sem se naučil ločiti dobrega od povprečnega vodiča.

Dovolj nakladanja, raje pojdimo v London. V petih, če smo pošteni: štirih dneh, smo videli, doživeli in izvedeli veliko. Na misel mi je prišlo, da smo uporabili skorajda vsa prevozna sredstva, ki jih pozna človeštvo. Z avtom do letališča, letalom do Londona, avtobusom v hotel, pa s podzemno po mestu, ladjo po Temzi, vlakom v Windsor in nenazadnje peš po ulicah Londona. Vreme smo imeli tipično angleško. Prvi dan je bil čudovit sončen, drugi tako, tako, v Windsorju nam je ponagajal dež, zadnji dan pa nas je spet grelo sonce. Prenočevali smo sorazmerno blizu centra. Pri nogometnih navdušencih bom verjetno vzbudil malce zavisti, če povem, da je bil naš hotel skorajda prislonjen na stadion Chelsia.

Vlasta med zvezdniki

A kaj smo videli? Prav tisto kar hodi gledat večina turistov. Ne bom opisoval vsega, naj raje fotografije povedo svojo zgodbo.

Big Ben in parlament

Buckinghamska palača

Menjava straže

Tower bridge

Westminsterska opatija

Kaj naju povezuje? November 1963. Rodila sem se dan po tvojem odhodu!

Črepinja v moderni družbi

Staro se umika novemu

Steklo in nebo

Nastavili smo ure


Jesen v Windsorju

Posebno doživetje je bil nočni London. Za začetek smo si ogledali mesto s ptičje perspektive, iz London Eya. Šele takrat sem dobil pravo podobo o razsežnosti mesta. Milijone luči in lučk ga osvetljuje. Tistih povsem na robu ne vidiš. So predaleč!

London iz Eya



Shakespeare nemo opazuje. Kdo ve, morda išče novo zgodbo?

St Paul's cathedral


Nočni utrip

Podzemna železnica je svoja zgodba. Gmota postav se pomika po hodnikih in zrine skozi vrata v vagone, v katerih na prvi pogled sploh ni več prostora. Dnevno naj bi podzemno uporabljalo okoli tri milijone ljudi. Vzdrževalci vedo povedati, da se v neskončnem labirintu tirov in predorov potika armada glodalcev, ki je enaka številu potnikov. Mi jih nismo videli, a lahko jim verjamem.


"Vsi desno! Po levi tečejo tisti, ki se jim mudi."

Stereotipne stvari, ki sem jih naštel na začetku so dopolnile nove podobe. Sedaj na mesto gledam drugače. Načeloma mi velika mesta niso pri srcu. Tudi London ni izjema. Vseeno pa je bilo zanimivo začutiti utrip ulic, ki nikdar niso prazne. Na njih vse vrvi in hiti. Mesto je nepregledna mešanica ljudi različnih podob, barv in jezikov. Še najmanj je pravih Angležev. Ko hodiš po ulicah in se le za trenutek predolgo zagledaš v eno smer, že ti sopotnika pogoltne množica.

Krompirjeve počitnice so mimo, prav tako tudi naš izlet. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da sva doživela London. 

Upam, da ne bom koga pozabil:

- babi Julka,
- Zdenka, ki naju je opozorila na Alpetourjevo ponudbo,
- Robi in Tina, za prevoz, kosilo in večerjo
- pridne mravljice, ki jih nikdar ne vidimo, ker nekje iz ozadja skrbijo da je naš izlet dobro pripravljen in da vse teče gladko,
- Mersija, ki nam je povedala toliko novega in nas s svojim preverjenim sistemom vodila po londonski podzemni,
- skupini, ki je potovala z nama, ker smo se tako dobro ujeli…

Jaz pa bi se zahvalil Vlasti, ker ji je z obiskom Londona počila pika v raziskovanju otoka. Lepo bi bilo videti še Škotsko in Irsko, ampak…. 







16 komentarjev:

  1. Ejga kot vedno doslej človek ostane brez besed ob prebiranju vsega lepega. Še naprej tako. Lep pozdrav obema. Zdravko

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za komentar in pozdrave. Se bova potrudila še vnaprej.

    OdgovoriIzbriši
  3. Predvsem je daleč in povezano z veliko stroški in časa. Vsekakor pa bo treba enkrat ugrizniti v to jabolko. Sploh po prebiranju tvojega potopisa je otok zlezel precej navzgor po lestvi željenih destinacij.

    OdgovoriIzbriši
  4. Metlca, kaj naj dodam, lep poučen izlet, v živo doživeto, kar običajno vidimo samo na TV, revijah, knjigah.
    Vredno ogleda, lepe fotografije. Pozdrav obema.
    Dare

    OdgovoriIzbriši
  5. Dare, hvala za komentar. Me veseli, da ti je bilo všeč.
    Vam mahava nazaj :-)

    OdgovoriIzbriši
  6. Ob temle doživetem opisu in seveda čudovitih fotografijah sem imela občutek, kot da sem z vama. Podoživljala sem vse tisto, kar se pač vidi samo v Londonu. In z dobrim vodičem je zadeva še toliko bolj nepozabna.
    A Irska? ... Saj pred vrati čaka še en Abraham? ... Kdo ve, kaj načrtuje? ...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vsake kritike sem vesel, če je pozitivna toliko bolj, najbolj pa, če pride iz tipkovnice strokovnjaka ;-) Hvala! Daj no mir s temi abrahami, še enega nisva pod streho spravila :-) :-) :-)

      Izbriši
  7. Ejga...ČUDOVITO.....lep pozdrav obema!!!!:):):)

    OdgovoriIzbriši
  8. To je bil verjetno le "foršus" kajneda. Za otok si bo treba "ornk cajt" vzeti. ;)
    Povsem drug svet, lifestyle tradicija in podobno. Neobičajnih domala eksotičnih fotomotivov mala milijarda. Vendar časovno in finančno malo večji zalogaj.
    Pa bo že.
    Nam pa je malo ponagajala bolzen, malo vreme tako da smo lepo zapečkali.
    ps
    Objektiv si zrihtal?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ne vem, če je bil "foršus". Kot si rekel, veliko časa, denarja, predvsem pa nekaj povsem drugega, kar smo vajeni. Podeželje bi bilo sigurno bolj po najinem (mojem) okusu. Bilo bi zelo zanimivo in definitivno lepo za doživet. Za začetek moram kupit več zmogljivih SD kartic ;-) Zaenkrat torej odpade :-( Pa saj ne moreš takoj imeti vsega.
      Objektiv je še pri Beseničarju in naj bi bil v dobrem tednu popravljen.
      Kakšna bolezen? Upam, da ste že spet zdravi. Včasih pa paše tudi zapečkat.

      Izbriši
  9. Prišel, videl, zmagal! Hvala, prišparala sta mi potovanje v London. Lepo napisano, fotke pa kot vedno odlične. Vlasti pa še enkrat vse najboljše.

    Slavc

    OdgovoriIzbriši
  10. Čakaj, čakaj! Pišem in fotkam tudi zato, da bi še kdo dobil kakšno idejo ali bolje rečeno željo po potovanju in ne obratno. Ti pa meni takole :-)
    Hvala za komentar in hvala v Vlastinem imenu.

    OdgovoriIzbriši
  11. Robi, hvala za lepo predstavitev, čudovite slike in pohvale. Res upam, da še kdaj kam skupaj odpotujemo.
    Lep pozdrav obema in hvala za dobro družbo.
    Mersija :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za komentar! Tudi midva upava, da bomo še kdaj potovali skupaj. Lep pozdrav!

      Izbriši