Grožnjan in Oprtalj

Večino neverjetno toplega jesenskega vikenda sva preživela v Istri. Glede na moje bolj skromno znanje geografije si ne drznem trditi, da sva bila že prvo noč na njenih tleh. Temu se bom spretno izognil in zapisal, da sva spala pod sojem tisočih zvezd in pogledom na morje. Pravzaprav se je le-to tik pod nama zavilo v meglo...

Grožnjan in Oprtalj, dve od številnih tipičnih Istrskih vasic, mimo katerih smo se leta vozili na morje, pa niti vedeli nismo zanje. Resnici na ljubo tudi danes marsikomu njuni imeni ne povesta kaj dosti. Verjetno sta še najbolj poznani kolesarjem (pohodnikom), ki so se zapeljali po Hrvaškem delu Parenzane. Pisati o zgodovini teh vasic, oziroma ponavljati podatke, ki jih lahko vsakdo najde na številnih internetnih straneh, se mi ne zdi vredno. Raje bom dodal kakšno fotografijo več in z njimi povedal, kako sva jih doživela midva.

Grožnjan in Oprtalj sva obiskala v času, kot je nama ljubo, ko so bile njune ulice bolj kot ne prazne in videti kot bi spale. Le kak avtobus s turisti na dan se pripelje do njiju. 

Grožnjan kljub temu živi, le počiva pred trumami turistov, ki bodo spet prišli poleti. Še domačini so se zaprli v kamnite hiše, le mačke so se sprehajale po ulicah. "Je v Grožnjanu več mačk, ali ljudi," se nama je samo po sebi porajalo vprašanje.

Le dobrih deset kilometrov oddaljeni Oprtalj mu je na prvi pogled popolnoma podoben. Spokojen mir na ulicah, tu in tam kakšen otrok brca žogo...

Toda ko sva sprehajala po ulicah, se nama je nehote porodilo vprašanje: "Ali Oprtalj spi, umira, se spet prebuja... Kdo ve?" 

"Šteta, šteta..." so bile besede prijaznega možaka, s katerim sva poklepetala o usodi vasice... 

Vikend je mimo, nov teden je pred nama. Vlasta že čaka kaj bom napisal in katere slike dodal...

... Še "Enter" pritisnem pa bo!