petek, 20. december 2013

Petek 13.



Za vraževerne najbolj grozna kombinacija dneva in datuma, ki ga je najbolje preživeti nekje na varnem. Toda, kje je varno? Še dobro, da nisem pretirano vraževeren. Zame je bil to le prost dan, ki ga je bilo treba kar najbolje izkoristiti. Dolgo, predolgo, nisem migal. Zato sem izbral lažjo turo, iz Žirovnice po grebenu preko Gosjaka, Smokuškega vrha, Svetega Petra do Begunj. Na hribih.net so obljubljali dobre štiri ure sprehoda. Res je bil bolj ali manj sprehod, le dva ali trikrat sem zagrizel v strmino, ki mi je pognala srce v »iberture«. A je bilo vredno!



Rana ura, pogled skozi okno. Megla in turobno jutro. »Pa ne danes,« sem pomislil. Skorajda me je premagala lenoba in le malo je manjkalo, da se nisem prevrnil nazaj v posteljo. Slaba vest je bila najbrž tista, ki me je pognala ven, na hladno. »Kako neprijazen dan,« mi je rojilo po glavi, ko sem čakal avtobus.



A čudeži se dogajajo. Takoj ko sem si v Žirovnici oprtal nahrbtnik, so se iz megle prikazali vrhovi gora. Nahrbtnik je bil, kot vedno težak, pa ni bilo bog ve kaj v njem. Malo suhih in toplih oblačil, za vsak slučaj. Malo malice, če se bo dopoldne preveč potegnilo v popoldne. Ja, seveda, fotoaparat z opremo. Če bi jo ta dan pustil doma, bi si odgriznil roko. Jezen sem bil že zato, ker nisem vzel stojala. Naj bo nahrbtnik kar težak!


Vzpon mimo »vodostana« mi je pognal zaspano kri po žilah.


Vzhajajoče sonce, me je pogrelo in čarobno obarvalo meglo po dolini, ki je skrivala vasice pod mano.


 

Le del Kašarije se je pokazal. Višje ko sem se vzpenjal, bolj se je megla odmikala. 




V daljavi se je iz njenega objema izvil Blejski grad, 



malce desno Zasip, Podhom in Rečica. 


Pot bi mirne duše lahko poimenoval »Pot cerkva«. Nekatere čisto ob poti, druge tam daleč v dolini. 

Pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval - svet' Marka


Cerkev Sv, Janeza Krstnika v Zasipu in Sv. Andreja na Rečici

Sv. Lovrenc nad Zabreznico


Sv. Peter


Sv. Martin pod gradom in cerkev Marijinega vnebovzetja na otoku
Na poti sem srečal možakarja, častitljive starosti. Lahko sem le prikimal njegovem modrovanju, ko sva gledala v dolino: »Lahko je bilo Prešernu, ko je gledal te lepote. Bržkone se mu je kar samo zapisalo tisto o podobi raja!« 




Dopoldne je spolzelo mimo mene, kot bi bilo dolgo le trenutek. Že dolgo nisem tako užival. Par korakov, nov razgled, nove lepote. Le zakaj bi hitel. Kdo ve koliko takih dni nam je v življenju še namenjeno. Uživajmo v tistem, kar nam je dano, ta trenutek, danes! Kdo ve kaj bo jutri?


Naj zadovoljim še vraževerne. Petek 13. me je ujel teden kasneje. Sedim na kavču in pišem. Nogo imam ovito v hladen obkladek. Včeraj sem si poškodoval mišico v mečih. Zdravniki pravijo, da bom počival najmanj tja do prihoda Svetih treh kraljev.. Pa je šlo novoletno vzdušje!

Po drugi strani pa….. Časa za stvari, ki so ostale zadaj bo sedaj dovolj.



16 komentarjev:

  1. Ejejejejej Robi. Pa menda ni bila posredi tista eskimska bolj star bolj nor? :)
    Te v meglo ovijajoče se cerkvice me spomijajo na vsakdanjik zadnjega tromesečja. Huh, veš kolikokrat sem med vožnjo ob jutranji zarji in silhuetah Podbrezja pomislil na fotoaparat? Bi lahko imel celo serijo z vsemi mogočimi vremenskimi prilikami in neprilikami.
    Kakorkoli, fajn fotke, pocajtaj se čimprej, kak ognjemet pa le ovekoveči, četudi z balkona.
    lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Sem se moral prav nasmejat :-) drži bolj star bolj nor ali bolje bol star bolj trd in okoren.
    Meglice in Podbreška cerkev tudi mene že nekaj časa mori, a saj veš, vedno se nam nekam mudi. Pa ponavadi se zjutraj z nočne tam mimo vozim z busom. Ne verjamem, da bi bil šofer tako navdušen nad postankom kot jaz :-)
    Hvala za pohvalo in lepe želje. Kdo ve, mogoče pa res probam z ognjemetom. Bo spet nekaj novega.
    Lepo praznujte, če pa bo le malce prilike - dobrodošli na Bledu!

    OdgovoriIzbriši
  3. Robi ob vsem tem sem ostal brez besed, enkratno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Robi, lepo si orisal in zabeležil meni kar dobro poznane kraje, zelo lepe fotke. Kar se pa tiče poškodbe, ja ahti se mal po čim prejšnje okrevanje.
    Pozdrav iz meglenga Mengša.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Dare, vem da jih poznaš in da znaš (znate) uživat v njihovih lepotah.
      Hvala za komentar in lepe želje. Obljubim, da ne bom več skakal čez ketne, razen če bom ;-)
      Pozdrav domačim!

      Izbriši
  5. Kaj Prešernu - lahko je tebi prehoditi in poslikati podobe raja, ki jih imaš takole na dlani. Vrhunsko si tole naredil!!!!!

    OdgovoriIzbriši
  6. Te slikce vasic v megli so fantastične ..... super :-)

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala! A si lahko predstavljaš kako lepe so bile v živo?

    OdgovoriIzbriši
  8. Robi, danes sem se namenila da mal pogledam tvoj blog............ BRAVO Robi, zastal mi je dih, oglasilo se je domotožje, te (vaju) pa kmalu obiščem da kakšno rečemo - že dolgo jo nismo!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Lepo, da te daje domotožje, to pomeni, da se boš potrudila, da boš kmalu spet doma :-)

      Izbriši
  9. Noro lepo. In ne bodi preskromen, saj ni štos samo v tem, da si ujel pravi dan. Vrhunske fotografije. Srečko.....privoščim ti!
    Lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Slavc, hvala za komentar. Kar se fotk tiče je res kot sem že rekel, pravi dan je naredil večino dela. Vrhunsko znanje in oprema ( ne enega ne drugega nimam) ti ne pomagata kaj dosti, če pogoji niso pravi. Lep pozdrav!

      Izbriši
  10. Verjetno nimaš časa, verejtno ti to niti ni všeč, ma... eno tako nagradico/nalogo sem ti dodelila :-)
    http://akvarij.blog.siol.net/2014/01/25/najdrazja-nagrada/

    OdgovoriIzbriši
  11. Si me spravila v zadrego :-) Počaščen sem, ker si se spomnila na moj blog in mi dodelila nalogo. Ampak res mi take verižne zadeve niso ravno najbolj pri srcu in če si čisto iskren bi imel kar velike težave izbrati novih 11 blogerjev. Upam, da mi ne zameriš, ker zadeve ne bom peljal naprej?!

    OdgovoriIzbriši