Okrog novega leta naokrog

Izkoristila sva od koledarja ponujenih 6 za 16 (6 dni dopusta za 16 prostih dni). Pravi mali/veliki dopust. Čas za vse drobne malenkosti, ki nama drugače spolzijo med prsti, pa bi nama ne smele...

Nekaj teh dni sva izkoristila za to, da sva "sprehodila" Krištofa, mu premešala življensko pomembne tekočine in pregrela stene. No ja, glede na mraz, ki je pritisnil, nama zadnje morda ni uspelo najbolje. V zadnjih letih nisva potovala v takšnem mrazu. Saj ne da bi bilo ekstremno mraz, kot času pritiče. Kljub temu pa se temperatura tudi čez dan ni dvignila dosti nad ničlo. Ponoči pa je truma krepko praznila plinsko bombo.

Nisva šla predaleč. Za začetek le čez Karavanke v Celovec. Klasika - brez nakupov ne gre. Najprej v Ikeo, potem pa v center in še preden se je stemnilo en kratek sprehod po mestu.

Zvečer, ko so zagorele prve novoletne luči, sva se vrnila.

Dokler naju, zaradi mraza, niso boleli prsti, ušesa, nos in ne vem kaj še, sva vztrajala. Potem sva se vrnila v Krištofa, na toplo.

Jutro je bilo še bolj hladno kot prejšnje, a se je malce ogrelo, preden sva prišla do Beljaka. Ponovila sva dogajanje prvega dne. No ja, izpustila sva nakupovanje in ga zamenjala za sprehod po soncu ob Dravi.

Po poznem kosilu pa v malce bolj okrašene, a nenavadno prazne mestne ulice, ki so z nočjo postale še bolj opustele.

Sobota je bila v bistvu, vsaj čez dan še najbolj topel dan. Ustavila sva se v Špitalu, pa tudi če se ne bi. Zaspano mesto, ki očitno svoje lepše dneve  doživi pred in po zimi. Novoletnega vzdušja le za vzorec. Pa nič! Nadaljevala sva do Milštatskega jezera in preživela dobro urico na njegovi obali.

Ja, kam pa sedaj? Časa je še dovolj. Hmm, pred novim letom sva namerava še v Kranj in Škofjo Loko. Sicer ne s Krištofom. Ampak, zakaj pa ne?

Kranj naju je presenetil. Prijetno in okusno okrašen. Žal je Rok'n'band začel s koncertom uro po tem, ko naju je neutolažljivo zeblo in sva pobegnila na toplo. 

Po obvoznici nisva šla, ker pač ne gre. In še nekaj časa ne bo šlo. To sem zapisal samo zato, da se bom čez leta spomnil, kdaj so se v Kranju lotili popravila mostu in s tem mesto (po mojem mnenju) vrnili  globoko v preteklost. Ves promet je skozi mesto tekel, ko sem bil še smrkav, sedaj sem pa deda. Pozabimo!

Škofja Loka se nama je dopadla, tako kot Kranj. No ja, tudi kadar ni okrašena je lepa, le premalokrat jo obiščemo.

Upam, da mi avtorji okrasitve ne bodo zamerili, ker jo bom uporabil za novoletno voščilo...