Ne znam

Ne znam narediti mize ali stola. Ne znam popraviti avta. Ne znam sezidati hiše. Ne vem kdaj se sadi krompir ali kako se obreže trto... Seznam je dolg! Fotografirati? Ne, ne upam si trditi da znam. Se pa učim! Danes sem se začel že navsezgodaj. Niti pet še ni bila ura. Ne, ne daje me nespečnost, čeprav ni zaporedje dnevno-nočnih šihtov že močno načenja boiritem. Prehitel sem sončni vzhod, čeprav sem ga želel le ujeti. A nič zato! Ko bi bilo le malo manj hladno. Stric po radiju je rekel da je bilo pod nulo. Prsti so bili okorni...

Če bi od petih do devetih, ko sem se spet vrnil domov, brskal po računalniku, bi našel nekaj sto boljših fotografij. Samo ne bi bile moje. In ponosen sem nanje! Kot je ponosen nekdo, ki iz deščic naredi ptičjo hišico. 

Moje so, potrudil sem se zanje in ob tem neznansko užival.