Martuljški slapovi

Danes je ena lepa sobota, kar greh bi jo bilo zamuditi in prečepeti doma, čeprav naju čaka še veliko dela. Krištofa morava pripravit za potep.

Jutri popoldan, pravzaprav zvečer, ko bom prišel iz službe, jo bova mahnila proti Franciji. Kam pa bi drugam? Tam je doma moje srce! Po Bretaniji in Normandiji se imava namen potepat okrogle tri tedne...

Kakor sem rekel, dan je bil tako lep, da nisva zdržala doma. Pred Francijo sva se hotela naužit še lepot domovine. Zakaj pa ne bi šla na Martuljške slapove? Nekajkrat sve jih že "preložila". Danes pa je bil dan kot naročen za uro in pol dolg vzpon v prijetnem hladu gozda.


Naj fotografije povedo svojo zgodbo...

 

Če sem naredil kakšno hudo slovnično napako, mi pa prosim oprostite. 

Mentorici in lektorici Zdenki sem namreč že dal dopust.